(Mt 5,13-16)
NE GOVORI, DA SI KRISTJAN, ČE ŽIVIŠ KOT POGAN!
Starokrščanski pisatelj sv. Ignacij Antiohijski, ki je umrl kot mučenec leta 107, je na poti v smrt poslal pisma raznim krščanskim občestvom v Mali Aziji (današnja Turčija). V pismu, naslovljenem na vernike Efezu, beremo: »Drevo se spozna po sadu; tako se bodo po delih pokazali tudi tisti, ki javno priznavajo, da so Kristusovi. Zdaj ne gre za to, da kdo z besedo prizna vero, ampak da vztraja v življenju po veri do konca. Bolje je molčati in biti kristjan, kakor govoriti in ne biti. Lepo je učiti, kako tisti, ki govori, to tudi dela«.
Podobno misel je zapisal tudi sv. Anton Padovanski v enem svojih govorov: »Živa je govorica, ker govorijo dela. Umolknejo naj, prosim, besede; govorijo naj dela. Polni smo besed, smo pa brez del, in zato nas zadene Gospodovo prekletstvo; preklel je namreč smokvino drevo, na katerem ni našel sadu, ampak le listje.« Oba svetnika sta s svojimi besedami povedala tisto, kar nam govori Jezus v današnjem evangeliju:
»Vi ste sol zemlje… Vi ste luč sveta.«
To njegovo zahtevo bomo uresničili, če bo njegova modrost, njegova živa in učinkovita beseda v nas in če bomo po njej uravnavali svoje vsakdanje delovanje. Jezusov učenec je kakor sol, dokler je v njem božja beseda čista, nepokvarjena. Že s svojim zgledom varuje svet moralne gnilobe. Kakor hitro začnemo božjo besedo spreminjati po svojem okusu, postane naše življenje »neslano«, kar v ljudski govorici pomeni isto kot neumno, vsebinsko prazno. Sv. Anton bi dejal, da je na drevesu našega življenja samo listje pa nobenih sadov.
Kristus nam naroča, naj bomo luč sveta. Ta luč mora biti pristna, ne umetna: ne moremo v javnosti nastopati kot »svetniki« (taki, ki »svetijo«), če je dejansko v naših srcih zaradi sebičnosti in zaverovanosti vase prej temno kot svetlo. Naša luč je lahko le odsev božje luči. »Naša luč mora svetiti tako, da se bo videlo, da je to božja luč, in da bodo ljudje slavili Boga, ne nas«.
(Silvester Čuk)
- Svetovni dan bolnikov
V sredo, 11. 2., na dan Lurške Matere Božje, bomo obhajali
34. svetovni dan bolnikov. Papež Leon XIV. je letos izbral temo: »Sočutje Samarijana: ljubiti s prenašanjem bolečine drugega.«
Tema, ki se osredotoča na evangeljski lik Samarijana, izkazujoč ljubezen s skrbjo za trpečega moža, ki je padel v roke razbojnikov, želi poudariti ta vidik ljubezni do bližnjega: ljubezen zahteva konkretna dejanja bližine, s katerimi prevzamemo trpljenje drugih, zlasti tistih, ki živijo z boleznijo, pogosto v kontekstu krhkosti zaradi revščine in osamljenosti.
- Slavilna molitev – Prenova v Duhu
K slavilni molitvi se bomo zbrali v župnišču, v kapeli v petek, 13. 2.. Vabljeni.
- ŽPS
V ponedeljek, 9. 2. vabim člane župnijskega pastoralnega sveta na zadnje srečanje v tem sestavu. Pred nami so volitve oz. izbira članov za novi sestav župnijskega pastoralnega sveta. Kdaj in kako bomo v naši župniji izvedli izbor članov, se bomo dogovorili na srečanju v ponedeljek.
- ŠGV – informativni dan
Osnovnošolci in njihovi starši so prisrčno vabljeni na informativni dan na Škofijski gimnaziji Vipava, ki bo potekal v petek, 13. 2., ob 9. uri in ob 15h, ter v soboto, 14. 2., ob 9h.
Na informativnem dnevu bodo spoznali šolo, prejeli osnovne informacije o pouku in vpisu, dijaki pa bodo predstavili dejavnosti, ki potekajo na šoli. Po predstavitvi programa na šoli sledi organiziran ogled dijaškega doma.
- Pepelnica
Bistvena značilnost pepelnice je obred pepeljenja – posipanja s pepelom.
Pri tem obredu duhovnik vernikom na čelo s pepelom nariše znamenje križa ali posuje na glavo ščepec pepela in zraven izreče besede:
Spreobrni se in veruj evangeliju! ali tudi
Spominjaj se, da si prah in da v prah se povrneš!
Obred pepeljenja bo v naši župniji na pepelnično sredo (pri obeh svetih mašah v Rodiku in v Slivju).
- Vaje za strežnike
V soboto, 14. 2., bodo vaje za strežnike zvečer ob 17.00 v Slivju, naslednjo soboto 21. 2. pa ob 9.00 v Rodiku, ob 11.00 v Hrpeljah in zvečer ob 17.00 v Klancu. Vabljeni tudi novi kandidati.
- Blagoslov zaročencev in zakoncev
V nedeljo, 15. 2., ob 15h, bo v Črnem Kalu, pri sv. Valentinu sv. maša z blagoslovom zakoncev in zaročencev, ki ga bo podelil koprski škof Peter Štumpf.
- Križev pot
V naši župniji bo pobožnost križevega pota organizirana ob petkih in ob nedeljah:
Na prvi postni petek, 20. 2., bomo križev pot molili pol ure pred večerno sv. mašo, v cerkvi, v Hrpeljah.
Na prvo postno nedeljo, 22. 2., pa z župnijo organiziramo križev pot na Videž, ob 15. uri (zbor ob 14.45 na parkirišču pri Admiralu).
Ob isti uri bo križev pot na Videž potekal tudi ostale nedelje v postu.
- Postni čas – od 18.2.2026 – do 3.4.2026
Postni čas je 40-dnevni spokorni čas in obdobje priprave na veliko noč. Kristjani v tem času pri bogoslužju in v zasebnem življenju več premišljujemo o pomenu Kristusovega trpljenja in njegove smrti na križu ter o njegovi velikonočni zmagi življenja nad smrtjo. Tudi Kristus se je pred nastopom javnega delovanja štirideset dni postil v puščavi, o čemer poročajo trije evangelisti (prim. Mt 4,1–11, Mr 1,12–13 in Lk 4,1–13).
Pomenljiv vidik posta je poglobitev osebne povezanosti z Bogom, sredstva za doseganje tega cilja pa so poleg molitve in prejemanja zakramentov sprave in evharistije tudi odpovedi določeni razvadi ali dobrini ter dobra dela.
Strogi post – ko naj bi se samo enkrat v dnevu najedli do sitega – je na pepelnico in veliki petek, zdržek od mesa in mesnih jedi pa vsak petek v postnem času.
- Odmev na Mini svetopisemski maraton
Prebrana sta bila 5. Mojzesova knjiga in osem poglavij Jozuetove knjige. Sodelovalo je 15 bralcev. V Sloveniji je potekalo branje v 150 krajih. V vzporedni dobrodelni akciji je bilo v naši župnij zbrano 115 Eur za 10 Svetih pisem za kristjane v Etiopiji. (Tam eno Sveto pismo stane 15 Eur, mesečna plača pa znaša 45 Eur.)
- Odmev na gostovanje p. dr. Mirana Špeliča
Prof. Špelič je predstavil, kako se je v prvih stoletjih oblikovala krščanska veroizpoved v Boga Očeta, Sina in Svetega Duha. Glavni izziv je bilo spopadanje z odkloni (Jezus ni Bog, Jezus se ni resnično učlovečil, zavračanje Stare zaveze), ki so zahtevali, da se oblikuje pravovernost. Potrjena je bila l. 325 na Nicejskem koncilu in jo pri sv. maši izpovedujemo še danes, povsod po svetu.
OZNANILA (8. – 22. 2. 2026)
Ned. (8.) – 5. nedelja med letom, kulturni praznik
ob 9.00 – za župnijo – v Hrpeljah
ob 10.00 ++ duše v vicah, p. n. župljanov – v Slivju
ob 10.30 + Marija Miklavčič, p. n. Nataše – v Rodiku
Pon. (9.) ob 18.00 – v zahvalo, Borova 1 – v Hrpeljah, v župnišču
Tor. (10.) Sv. Sholastika
ob 7.00 – v zahvalo in priprošnjo, Nova pot 1 – v Hrpeljah, v župnišču
Sre. (11.) Lurška Mati Božja, svetovni dan bolnikov
ob 18:00 – za zdravje in v zahvalo Lurški Materi Božji – v Brezovici
Čet. (12.) ob 16.00 + Pavla Šturm, Gradišče 21, 1. obl. – v Gradišču
ob 18.00 – za vztrajnost Živega rožnega venca – v Hrpeljah, v župnišču
Pet. (13.) ob 18.00 – po Marijinem namenu, Jagodna 1 – v Hrpeljah, v župnišču
Sob. (14.) sv. Valentin
ob 18.00 ++ duše v vicah, p. n. župljanov – v Slivju (nedeljska)
ob 18.00 – za zdravje družine Luin – v Klancu (nedeljska)
Ned. (15.) – 6. nedelja med letom
ob 9.00 + Viktor Benčič, Slavniška 3 – v Hrpeljah
ob 10.00 ++ Škerjanc, Rožice 20 – v Brezovici
ob 10.30 – za župnijo – v Rodiku
Pon. (16.) ob 16:00 ++ Ivanka in Franjo Dekleva, Gradišče 9 a – v Gradišču
Tor. (17.) ob 7.00 – v Hrpeljah, v župnišču
Sre. (18.) Pepelnica
ob 18.00 ++ duše v vicah, p. n. župljanov – v Slivju
ob 18.00 ++ Fabris, Rodik 9 – v Rodiku
Čet. (19.) ob 18.00 + Radenko Drago Kljun, Markovščina 19 a, 8. dan - v Markovščini
ob 18.00 + Breda Bandelj, Krvavi Potok 37 – v Nasircu
Pet. (20.) ob 16.00 – v dober namen, Gradišče 46 a – v Slivju
ob 17.30 – križev pot v Hrpeljah
ob 18.00 + Gordana Lopar, p. n. Damirja z družino – v Hrpeljah
Sob. (21.) ob 18.00 ++ Drago Renko in Emilija Kljun, Povžane – v Brezovici (nedeljska)
ob 18.00 + Gordana Lopar, p. n. župljanov – v Klancu (nedeljska)
Ned. (22.) – 1. postna nedelja
ob 9.00 – za župnijo – v Hrpeljah
ob 10.00 + Marija Hrvatin, Skadanščina 4, 8. dan – v Slivju
ob 10.30 + Mirko Grandič, Dane 13, 1. obl. – v Rodiku
ob 15.00 Križev pot na Videž
